Kakšna je razlika med poroko in zakonom? Večja, kot sem mislil...

Točno se spomnim momenta, ko je moja takrat zaročenka vzela v roke planer in zapisala naslov "Priprava na poročni dan". Približno dve minuti po cca. pol urni evforiji občutkov, ko je rekla "da" na mojo prošnjo za roko.

Sledilo je tisoč in eno vprašanje okoli poročnega dne. Kakšna naj bo barva prtičkov, kakšno obleko in čevlje naj ima, kakšna bo moja obleka, kje se bova poročila, ipd... Itak sem večino prepustil njej, sam pa pozabil na "priprave"...

Dokler me ni en dan najbolj nedolžno vprašala: "A greva na pol-letno hitro pripravo na zakon h patru Gostečniku?"

Amm... Kaj? Kam? H komu?

Priprava na zakon? Ki traja pol leta in ji rečejo "hitra"?!? H patru? Misliš h župniku?!??!? Kako pa župnik lahko sploh kaj ve o zakonu, saj nima ne žene ne otrok?!?

Uglavnem šok. Do takrat sploh nisem vedel, da obstaja zadeva, ki se ji reče "priprava na zakon"... Še več, kaj pa se imava za pripravljat? Sej obvladava zadeve - živiva že skupaj, sva ljubeča, pozorna in uživat tut znava skupaj :)

Zakaj bi sploh rabil hodit pol leta na priprave na zakon?!? Neumnost...

Ne bom dolgovezil, rečem samo, še dobro da je vztrajala...

Tistih pol leta je minilo en-dva-tri in zadeve, ki sem jih tam slišal od poročenih parov, ki so že dali nekaj čez so nama še kako pomagale v najinem vsakdanjiku!

Moja največja zmota je bila, da sem enačil poroko in zakon. Sej, to je ena in ista zadeva - midva pač... Danes vem, da sta poroka in zakon popolnoma različni zadevi...

Poroka je dogodek, ki traja en dan.

Zakon je proces, ki traja dokler sva skupaj.

Na dan poroke si najboljša verzija sebe, ves nagvantan in spoliran.

Dan v zakonu je lahko boljši od poročnega, ali slabši od nočne more. Dostikrat je lahko oboje na isti dan...

Na poročni dan je polno smeha, šampanjec teče v potokih in konfeti frčijo po zraku.

Zakon je prilagajanje, brušenje, osebna rast in sprejemanje partnerja kakršen je.

Na poročni dan si nepremagljiv, nobena težava, napaka ali laž ti ne pride do živega.

V zakonu se upaš odpret in postati ranljiv tam kjer te najbolj boli in skrbi, ker zaupaš partnerju. Ker veš, da te ne bo izkoristil in pustil samega.

Skoraj vsi vedno govorijo samo o poročnem dnevu...

Redko slišiš koga rečt "danes si vzameva uro, da bo najih zakon boljši, srečnejši, trdnejši"...

Na poročni dan so vsi tvoji bližnji okoli tebe in s teboj.

V zakonu sva midva. Ona ima mene in jaz njo. To je to...

Če se ob vsem napisanem zakon zdi kot delo in nič kaj zabavna zadeva, potem ti dam delno prav... Ampak tako je samo, ker ga primerjam s poročnim dnem. V resnici je lahko zakon trden temelj in odskočna deska za kvalitetno življenje - in ne samo en dan, kot je poročni. Kvalitetno življenje katerega si tisti dan, ko mi je zaročenka omenila pripravo na zakon niti predstavljati nisem znal.

Verjetno bi najih zakon uspeval tudi brez tiste hitre pol-letne priprave na zakon. Sem pa prepričan, da nama je bila prišparana marsikatera ura, večer in noč težkih pogovorov in osebne rasti, ker sva vztrajala tistih nekaj večerov in si vzela čas za naju, za najin zakon...

Čeprav mi je bilo takrat na momente tečno hodit tja na priprave, sem danes moji ženi hvaležen, da je takrat vztrajala...

In ker vztraja z menoj še danes. Vsak dan znova. Že 13. leto.

Komentirajo lahko samo registrirani uporabniki!

Prijava Registracija